V industriji in obrtništvu se pogosto srečujemo s kemijskimi elementi, katerih uporabo in lastnosti ne poznamo prav dobro. Eden teh je tudi volfram, ki mu latinsko pravimo wolframium in je v periodnem sistemu označen s simbolom W. Uporablja se za različne stvari, najpogosteje pa se z njim srečujejo varilci, ki pri svojem delu uporabljajo volframove elektrode za varjenje.
Kakšen element je volfram?
Volfram se uporablja za elektrode za varjenje, ker je prehodni element. To pomeni, da je upogljiv oziroma koven, njegova glavna lastnost pa je, da se pri tvorjenju vezi uporablja predzadnja lupina samega atoma. Volfram je v obliki elektrode za varjenje odličen, saj je trden in žilav, prav tako pa izpolnjuje vse tiste pogoje, ki so predpogoj za takšno uporabo – ima visoko vrelišče ter tališče ter dobro prevaja elektriko. Brez tega elektrode za varjenje namreč ne morejo delovati, prav tako pa ne bi bila mogoča njegova najbolj razširjena uporaba v preteklem stoletju: volfram se uporablja za žarilne nitke v žarnicah.
Volfram, ki je težka kovina, ima odlično odpornost proti koroziji, se brez težave spopada s temperaturami več tisoč stopinj. Znan je po svoji trdnosti, zato se z njim pogosto izboljšuje zlitine. Ker ga je mogoče dobro obdelovati in tudi rezati na žice, pa je za elektrode za varjenje še kako uporaben. Še posebej se obnese pri elektroobločnem varjenju s tehniko TIG, kjer se za zaščito vara uporabljajo žlahtni plini, običajno helij ali argon.
Kakšne so volframove elektrode za varjenje?
Obstaja kar nekaj različic, ki so medsebojno različne glede na vsebnost volframa in drugih elementov. Volframove elektrode za varjenje so lahko izboljšane oziroma obogatene s cerijevim oksidom, lantanom ali torijem. Z njimi lahko varimo aluminij, nikelj, magnezij, nerjaveče jeklo … Od tega, kakšno volframovo elektrodo izberemo oziroma kakšni so dodatki, je odvisno, kako dobro se elektroda vžge, kako stabilen je oblok, kakšna je temperaturna obstojnost elektrode, kako hitro se izrabi oziroma uniči njena konica. Glede na te karakteristike so nekatere volframove elektrode za varjenje primerne tako za varjenje z enosmernim kot izmeničnim tokom, druge ne, ene so boljše za klasične vare, druge za točkovno varjenje. Pri izbiri je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da različne elektrode pomenijo različno obremenitev okolja in različno tveganje za zdravje varilca. Tako na primer volframova elektroda z dodatkom torijevega oksida zahteva natančno upoštevanje navodil pri ostrenju in uporabi, saj je torij nekoliko radioaktiven.
