Za področje gotovinskega poslovanja je dolgo veljalo, da je to pri nas eno izmed najmanj urejenih področij v gospodarstvu. Davčni zavezanci so pri poslovanju z gotovino račune naknadno brisali ali spreminjali oziroma jih niso izdajali, kar vse pomeni utajo prihodkov in s tem tudi davkov. Inšpektorji so pri svojem delu redno ugotavljali, da se je število prekrškov celo povečevalo. Deloma so temu botrovali visoki davki, ki jih še zmeraj nalaga država, vendar tovrstno delovanje pomeni tudi neenakomerno porazdelitev plačevanja davkov in posledično povečano obremenitev tistih, ki svoje obveznosti redno izpolnjujejo.
Vlada je na področju gotovinskega poslovanja večkrat poskušala uvesti red. Ker s takim delovanjem preprečuje tudi sivo ekonomijo, kar utaja prihodkov in davkov tudi sta, ima pri tem širšo podporo.
Prve pozitivne spremembe so bile dosežene s sprejetjem Zakon o davčnem postopku iz leta 2013, v katerem je določeno, da zavezanec za davek ne sme imeti ali uporabljati računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, prilagajanje, popravljanje, razveljavljanje, nadomeščanje, dodajanje, skrivanje ali kakršno koli drugačno spreminjanje katerega koli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Vprašanje učinkovitega nadzora gotovinskega poslovanja za subjekte, ki račune izpisujejo ročno, pa je vlada rešila z uvedbo vezane knjige računov.
Spet nova sprememba na področju gotovinskega poslovanja se obeta z uvedbo davčnih blagajn, ki bodo obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino. Odločitev o njihovi uvedbi je bila sprejeta februarja letos. Te naj bi zaradi svojega načina delovanja znatno prispevale k zmanjšanju sive ekonomije.
Delovanje sistema davčnih blagajn
Vlada se je odločila za uvedbo sistema davčnih blagajn, ki so povezane s FURS-om. To v praksi pomeni, da se vsak gotovinski račun pošlje davčnemu organu, kjer se verificira – dodeli se mu enkratno identifikacijsko številko. Samo račun s tako številko pa je veljaven. S takim sistemom bo postalo poslovanje davčnih zavezancev natančnejše in preglednejše, nadzor nad slednjim pa bo precej učinkovitejši. Vsi računi bodo namreč zabeleženi, njihovo brisanje ali spreminjanje pa bo sledljivo.
