Kožne bolezni so človeštvu znane že od samega nastanka in časa starodavnih civilizacij, danes pa so pomemben del vseh svetovnih bolezni, ki prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu. Preučuje jih dermatologija, ki ima enako dolgo zgodovino kot kožne bolezni.
Preučevanje kože je skozi stoletja doživelo številne spremembe, ki so bile posledica razvoja sodobne medicine. Danes obravnavamo dermatologijo za posebnost v medicini, saj je odgovorna za preučevanje več kot 4000 kožnih bolezni, kar predstavlja med 15 in 30 % ambulantne zdravstvene oskrbe v zdravstvu, pri čemer vključuje široko paleto diagnostičnih, terapevtskih in estetskih postopkov.
Kožne bolezni v antiki
Prvi zapisi o kožnih boleznih segajo v davno zgodovino, ko so jih opisovale egipčanske in grške civilizacije, ki so oblikovale zahodno medicino. V staro egipčanski medicini je bil največji medicinski dokument papirus Ebers, ki je z več kot 800 poglavji pokrival različne bolezni, vključno z boleznimi kože, las, razjede in kožnimi tumorji.
Hipokrat je predlagal prvo klasifikacijo kožnih bolezni, pri čemer je dermatoze razdelil na dva razreda: idiopatske bolezni, ki izvirajo predvsem iz kože, in eksantemske bolezni (izpuščaji), kožne manifestacije sistemskih bolezni, ki jih povzročajo neravnovesja v telesnih humorjih.
V antični Grčiji pa ne moremo mimo Hipokrata, ki je predlagal prvo klasifikacijo kožnih bolezni, ki jih je razdelil v dve kategoriji. 100 let po njegovi smrti so njegova besedila združili v Corpus Hippocraticum, enega prvih zgodovinskim mejnikov medicine in dermatologije, ki je predstavil opise tudi najrazličnejših kožnih bolezni.
Srednji vek in prve klasifikacije kožnih bolezni
V srednjem veku je Evropa doživela dolgo obdobje intelektualne stagnacije, negotove življenjske razmere in slaba higiena srednjeveških družb pa so povzročale pogoste izbruhe nalezljivih bolezni, kot so črne koze.
V 15. in 16. stoletju je renesansa spodbudila porast zanimanja za medicinska področja, vključno s preučevanjem kože in pojavile so se prve klasifikacije dermatoloških bolezni.
V tem obdobju izstopata Girolam Mercuriale in Danile Turner. Girolam Mercuriale je dermatoze razvrstil v bolezni lasišča in bolezni, ki so skupne drugim predelom kože, pri čemer so bile slednje razdeljene glede na morfološke značilnosti, barvo in strukturo. Več kot stoletje za njim pa je Danile Turner v svojem delu De Morbis Cutaneis predstavil več kot 100 kliničnih primerov dermatoloških bolezni in njihovega zdravljenja.
Sodobna dermatologija
Preučevanje kožnih bolezni je bilo tako stoletja povezano s splošno medicino. Šele v 18. stoletju so se zaradi napredka v znanosti in taksonomije pojavila prva besedila in dela, ki so bila posebej posvečena preučevanju kožnih bolezni.
V tem videu boste spoznali vnetne kožne bolezni.
V 19. in 20. stoletju je znanstvena in tehnološka revolucija preoblikovala dermatološko prakso z vključitvijo novih diagnostičnih metod in terapevtskih sredstev. Veda je postopoma pridobila zanimanje medicinske stroke, dermatološka praksa pa se je razširila na široko paleto kirurških, diagnostičnih in estetskih posegov. 21. stoletje je prineslo razvoj digitalne tehnologije in laserjev, kar se odraža tudi v dermatoloških obravnavah, kjer se dandanes uporabljajo najsodobnejši postopki.
