Lepanje je eden od procesov v orodjarstvu, ki se uporablja za končno obdelavo nekega poliranega izdelka, ki mu da visok sijaj in gladkost. Vsekakor gre za najbolj fino mehansko obdelavo končne površine, ki se izvede v zaključni fazi poliranja nekega izdelka.
Ta orodjarski postopek se izvaja s posebno pasto ali tekočino, v kateri so zrna. V ta namen se uporablja zrna iz različnih materialov, odvisno od tega, v kakšen namen uporabljamo lepanje oziroma kakšno hrapavost ali gladkost želimo s tem postopkom doseči. Pasta je lahko bolj ali manj gosta oziroma tekoča.
Ta tehnika se uporablja na primer pri ventilih, ki morajo popolnoma tesniti. V primeru, da se tak ventil kakorkoli poškoduje oziroma ne tesni več tako dobro, kot je tesnil nekoč, je treba poskrbeti za njegovo popravilo – to storimo s finim brušenjem oziroma poliranjem ventila oziroma z lepanjem.
Lepanje se lahko uporablja za obdelavo zelo različnih materialov, na primer keramike, kovine in drugih – pri tem skorajda ni omejitev. Predvsem je pomembno, da je material čimbolj trden in homogen, saj bo tako postopek uspešnejši. Pomembna je namreč natančnost in brezhibnost končne obdelave materiala.
Če želimo doseči resnično popolnoma ravno površino, moramo poleg poliranja uporabiti tudi lepanje, saj bomo le tako dosegli gladkost površine in natančno takšno obliko in dimenzije, kot jih potrebujemo. To je na primer pomembno pri že prej omenjenih ventilih, ki tako bolje tesnijo, ali pa pri različnih delih strojev, ki se morajo čim bolje ujemati med seboj, saj to vpliva tudi na manjšo obrabo stroja med njegovim delovanjem.
Prav zato je lepanje zelo pomemben proces v orodjarstvu oziroma eden od pomembnih procesov, saj poznamo še druge načine za obdelavo materialov. Vsekakor pa lepanje slovi po tem, da omogoča eno najbolj kakovostnih obdelav, kar pomeni, da se uporablja za najfinejšo obdelavo oziroma za doseganje popolne gladkosti.
