Zdravje

Stročnice za zdrav žolčnik

Ženske, ki pojedo veliko rastlinskih proteinov, imajo manj težav z žolčnikom. Takšna prehrana varuje pred nastajanjem žolčnih kamnov, zato je redkeje potrebno posredovanje kirurgov, ki žolčnik odstranijo. Živalski proteini delujejo obremenilno, rastlinski pa varovalno, pravi dr. Chung-Jyi Tsais s harvardske šole javnega zdravja v Bostonu. 

Sončenje je fizična odvisnost

Dobro razpoloženje je morda tako zelo povezano s sončenjem v solariju, da so ljudje pripravljeni precej tvegati. Opozorila, kako nevarno se je tam izpostavljati ultravijoličnim žarkom, skoraj ne zaležejo, ugotavljajo ameriški strokovnjaki. Verjetnost za razvoj kožnega raka se pri tistih, ki imajo navado veliko časa prebiti v sončni postelji, tako zelo poveča, da so jih ponekod v Ameriki celo prepovedali. Koža se tudi pospešeno stara in guba, večje je tveganje za nastanek sive mrene. Pozitivna posledica solarija pa je pospešeno sproščanje spojin za dobro razpoloženje. Strokovnjaki z univerze Wake Forest v Severni Karolini so svoje ugotovitve objavili v ameriški dermatološki reviji. K sodelovanju so povabili štirinajst ljudi, starih med šestnajst in štiriintrideset let. Vsak je petnajst minut ležal v običajnem solariju. Nato so sončenje ponovili v enaki sončni postelji, ki ni oddajala nobenih ultravijoličnih žarkov. Nikomur niso povedali, kdaj je bilo njihovo telo obsevano z UV-žarki in kdaj ne. Ko so jih vprašali, kaj bi znova izbrali, se jih je kar petindevetdeset odstotkov odločilo za solarij. Dokazano je, da se po sončenju, podobno kot ob rekreiranju, v krvni obtok sproščajo endorfini, hormoni dobrega razpoloženja. 

Novo dognanje fetalne medicine

Kirurgi so razvili operativno tehniko, s katero je mogoče popraviti usodno nepravilnost ploda še v maternici. Diafragma, ki loči trebušno votlino in prsni koš, se razvije do zarodkovega 9. tedna. Nekateri otroci imajo v preponi odprtino, skozi katero se pomikajo črevo in jetra. Trebušna votlina spreminja prostornino, prsni koš pa ne. Zato trebušni organi odrivajo pljuča in jih stiskajo. Ta se ne razvijajo, kot bi se morala, zato novorojenčki ob rojstvu ne morejo pravilno dihati; približno polovica s to okvaro jih umre. Stanje imenujejo kongenitalna diafragmalna hernija – ni dedna in prizadene v povprečju enega izmed 3000 otrok. Operativno tehniko je razvil dr. Kypros Nicolaides, po rodu Ciprčan, ki sodeluje z belgijsko in špansko univerzo. Poseg je treba izvesti, ko je plod star 26 tednov. Vstavi se poseben balon, ki onemogoča iztekanje pljučne tekočine skozi ustno votlino v amnijsko tekočino, ki obdaja plod. Ta snov vsebuje spojine, ki pospešujejo rast pljučnega tkiva, in zagotavlja primeren razvoj do rojstva. Balon odstranijo pred porodom in bodoča mati lahko rodi po naravni poti. Doslej niso opravili veliko posegov, a dr. Nicolaides zatrjuje, da bodo tako rešili več kot 70 odstotkov otrok.

You can leave a response, or trackback from your own site.

Leave a Reply