Tudi pri igračah velja pravilo, da je manj več

Bolje je, da ima otrok manj igrač, pa te kakovostnejše in primerne njegovi razvojni stopnji. Sicer pa se starši vedno bolj zavedajo, da otrok z igro razvija motorične spretnosti, čustveno inteligenco in inteligenco na splošno.
Pozornost nekaj mesecev starega dojenčka pritegnejo živahne barve in zvok, zato so v tem obdobju zanimive ropotuljice, šumeče knjige, vrteče se figure nad posteljo in podobne igrače, ki spodbujajo zaznavno-gibalni razvoj. Nato pridejo na vrsto igrače, ki spodbujajo razvoj motorike.

Malčki uživajo, ko med igro odkrivajo povezavo vzrok–posledica: če pritisnejo na gumb, se zasliši pesmica, na primer, ali pa iz knjige nekaj skoči, ko jo odprejo.

Pet- ali večletniki že radi posedijo za računalniškimi igricami.Tudi te lahko dobro vplivajo na otrokov razvoj, na različne sposobnosti: zaznavne, kognitivne (predvidevanje, pomnjenje, logično mišljenje), socialne in na sposobnost koordinacije oko–roka. Ob tem ne gre zanemariti dejstva, da lahko večurno posedanje za računalniškim zaslonom negativno vpliva na otrokov vid, nepravilno sedenje pa lahko povzroči bolečine in okvare hrbtenice.

In če otrok nima prijateljev, s katerimi bi se pogovarjal o svojih dosežkih, izmenjaval informacije o računalniški igrici, lahko to vodi v nekomunikativnost in nesocialnost. Računalnik otroku ne more dati čutnih izkušenj in ne more nadomestiti igre s konkretnimi predmeti, kljub temu pa je medij, s pomočjo katerega se otrok lahko izraža in raziskuje.

Dobra in varna igrača

Dobra igrača je tista, ki je varna in zdravstveno-higiensko neoporečna, torej izdelana iz materialov, ki ne vsebujejo zdravju škodljivih snovi, barvana z barvami, ki niso topljive v slini, znoju … Z vidika razvojne psihologije je dobra igrača tista, ki spodbuja otrokov razvoj in učenje, socialne veščine, čustveno izražanje, ustvarjalnost. Dobra igrača je dobro oblikovana, izdelana iz kakovostnih materialov, je ustrezne velikosti (http://cloveknejezise.com/clovek-ne-jezi-se/).
Otrok se mora naučiti tako samostojnosti kot družabnosti, zato naj bodo v njegovo igro vključene igrače, s katerimi se bo igral sam in razvijal domišljijo, in take, ki ga bodo spodbujale k sodelovanju z vrstniki (pri tem se uči upoštevanja in sledenja navodilom, izražanja, nadzorovanja čustev, obnašanja, tekmovalnega vedenja, reševanja konfliktov in podobno).

You can leave a response, or trackback from your own site.

Leave a Reply